Primer Marinblu: za izkoriščanje tujih delavcev pogojna in denarna kazen

Koprsko okrožno sodišče je danes obtoženi Rozani Šuštar in njenemu sinu Timu Šuštarju po priznanju krivde v zadevi Marinblu izreklo pogojni ter denarni kazni. Tudi podjetje Marinblu je dobilo denarno kazen. Vpleteni so s sklenitvijo sporazuma o priznanju krivde uradno zaključili odmevno afero izkoriščanja delavcev in ponarejanja poslovnih listin, poroča STA.

Sodišče je po potrditvi sporazuma obtoženi Rozani Šuštar prisodilo pogojno zaporno kazen enega leta in osem mesecev s preizkusno dobo treh let ter 3.000 evrov denarne kazni. Sodišče je ob tem ugotovilo, da je obtožena storila dve kaznivi dejanji kršenja temeljnih pravic delavcev in kaznivo dejanje ponarejanja poslovnih listin.

Timu Šuštarju je sodišče za pomoč pri kaznivih dejanjih izreklo šest mesecev pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo enega leta in 1.000 evrov denarne kazni. Obtoženi je materi pomagal pri kršenju pravic delavcev. Sodišče je hkrati kaznovalo tudi podjetje Marinblu z denarno kaznijo v višini 10.000 evrov.

Državna tožilka Tamara Pahor je sodišču namreč predložila nov, pravno veljaven sporazum o priznanju krivde za družbo Marinblu. Obtožena Rozana in Tim Šuštar sta dogovora s tožilstvom podpisala že aprila, a jih sodišče sprva ni sprejelo. Sodnica Barbara Franca je danes nato vse dogovore uradno potrdila. S kaznimi so se v dvorani strinjali vsi vpleteni, vključno z direktorjem podjetja Marinblu Dejanom Trivunčevićem in odvetniki.

Brez plačila za nočno delo, brez pravice do počitka

Iz podpisanih dokumentov je izhajalo, da so obtoženi med letoma 2019 in 2022 od osemkrat do 50-krat delovali v nasprotju z zakonom. Zaposlenim niso plačevali nočnega dela in dodatkov za delo ob nedeljah ali praznikih. Delavcem niso omogočili pravice do počitka, nekateri zaposleni pa so delali tudi po več kot 56 ur na teden. Vodstvo je ob tem vpisovalo lažne podatke o delovnih urah za 22 delavcev.

Trije oškodovani delavci so v postopku že podali premoženjskopravne zahtevke. Eden izmed delavcev je odškodnino zahteval zaradi zmrznjenih rok, ostala dva pa zaradi neplačanega dela.

Današnji uspešen zaključek sojenja je sledil zapletu 11. junija, ko je sodišče sporazum sprva zavrnilo zaradi procesne napake. Takrat ob podpisu dogovora namreč ni bil prisoten odvetnik podjetja Marinblu, zato je sodnica obravnavo preložila in zahtevala nov, pravno veljaven dokument.

Priznanje krivde je predstavljalo velik preobrat v zadevi. Obtožena sta namreč v preteklosti očitke javno in odločno zavračala. Rozana Šuštar je ob izbruhu afere celo trdila, da v desetih letih poslovanja niso prejeli nobene pritožbe delavcev. Obtoženca poleg tega sprva nista prihajala na predobravnavne naroke in nista prevzemala sodne pošte, zaradi česar jima je sodnica celo zagrozila s prisilno privedbo.

Krivdo pripisala svojim podrejenim

Rozana Šuštar je po izreku sodbe stopila pred novinarje in pojasnila razloge za priznanje krivde. Kot je pojasnila, se je želela izogniti prekomernim stroškom in izgubi energije v dolgotrajnih sodnih postopkih, ki jo raje usmerja v poslovanje podjetja. Trdi namreč, da zaposlenih v resnici ni oškodovala, temveč jim je denar zgolj izplačevala na napačen in nezakonit način, preko potnih nalogov in v gotovini, kar naj bi s pregledom potrdila tudi finančna uprava.

“Če so dobili bruto izplačila za vse te nadure, nočno delo in praznike, bi jih morala po novem zakonu o dohodnini izplačati v neto zneskih. To pomeni, da bi morala jaz posebej plačati še prispevke, davke in razne druge dodatke. Ker so bili izplačani v bruto znesku, oni niso plačali nič. Storila sem kaznivo dejanje, ker je bilo izplačano na nepravi način,” je dejala Šuštar.

Krivdo za neupoštevanje delovnih ur in počitkov delavcev je pripisala svojim podrejenim, saj da jih sama ni mogla nadzirati ves dan. Ob tem je kritizirala medije in zanikala izkoriščanje tujih delavcev. Tistim delavcem, ki so se počutili izkoriščane in oškodovane, pa se je opravičila.

Afera Marinblu je izbruhnila junija 2022, ko so predstavniki Delavske svetovalnice razkrili izkoriščanje in skoraj suženjske razmere indijskih delavcev v podjetjih Marinblu in Selea. Slednje podjetje so pristojni organi medtem izbrisali iz poslovnega registra, še piše STA.